NEKOČ JE ŽIVEL OČE S TREMI SINOVI, JANEZOM, CIRILOM IN IVANOM. IVAN, KI JE BIL NAJMLAJŠI MED NJIMI, NI BIL PREVEČ BISTER. OČE JE ZBOLEL IN BOLAN LEŽAL CELIH 12 LET.

NEKEGA DNE JE POKLICAL SVOJE SINOVE IN JIM REKEL, NAJ MU PRINESEJO ZDRAVILA. NAJPREJ JE POSLAL JANEZA IN MU ZA NA POT DAL 200 EVROV.

KO JE JANEZ ŠEL MIMO DISKOTEKE, JE ZAVIL VANJO IN ZAPRAVIL VES DENAR. BREZ ZDRAVIL IN DENARJA SE JE VRNIL DOMOV.

NATO JE OČE POSLAL NA POT CIRILA IN MU S SEBOJ DAL 600 EVROV.

TUDI TA JE ŠEL V MESTO. ZNANEC, KI GA JE CIRIL SREČAL NA ULICI, GA JE POVABIL V IGRALNICO. TAKO JE TUDI CIRIL ZAPRAVIL VES DENAR IN SE BREZ ZDRAVIL VRNIL DOMOV.

OČE JE NATO REKEL NAJMLAJŠEMU SINU, KI MU JE BILO IME IVAN:

»NA, PA POJDI ŠE TI. VEM, DA NE BOŠ NIČ OPRAVIL, KER ŠE TVOJA PAMETNA BRATA NISTA, PA POJDI VSEENO. DAL TI BOM TOLIKO DENARJA, KOT GA JE DOBIL CIRIL, PA ČEPRAV NE BOŠ NIČ OPRAVIL, AMPAK BOŠ VSE ZAPRAVIL.«

IVAN JE ODŠEL IN ŠEL ISKATI ZDRAVILA PO ČISTO DRUGI POTI. PRIŠEL JE DO STUDENCA, KJER SE JE NAPIL, LEGEL IN ZASPAL.

NATO JE K NJEMU PRIŠLA LISICA, GA ZBUDILA IN REKLA:

»NE SPI TUKAJ, DA NE ZBOLIŠ. NI ZDRAVO SPATI TUKAJ. POJDI Z MENOJ. ZDRAVILA IŠČEŠ ZA OČETA, KAJNE? POVEM TI, KJE SO.«

IVAN JE ŠEL ZA LISICO, KI GA JE PELJALA DO BELEGA GRADU.

»ZA VRATI, NA DESNI STRANI V KLETKI, JE PTIČ KROKAR, KI BO POMAGAL TVOJEMU OČETU. LE HITRO GA ZGRABI IN BEŽI. PA TRDNO DRŽI PTIČA, NE IZPUSTI GA. ČE GA IZPUSTIŠ, BO POZVONILO, ZBUDILI SE BODO LJUDJE IN TE UJELI,« JE POVEDALA LISICA IVANU.

MLADENIČ JE RES STORIL TAKO, ZGRABIL JE KROKARJA IN GA TRDNO DRŽAL, DA MU NI UŠEL.

PTIČA JE SREČNO PRINESEL DOMOV; A TUDI TO ZDRAVILO NI POMAGALO BOLNEMU OČETU. ZATO JE ŠEL IVAN DRUGIČ NA POT PO BOLJŠE ZDRAVILO.

ZOPET JE SREČAL LISICO, KI GA JE PELJALA K BELEMU GRADU IN MU REKLA:

»TU NOTRI SPI MLADA GROFICA. STOPI K POSTELJI, ZGRABI JO IN VZEMI. PA TRDNO JO DRŽI, SAJ JE NE SMEŠ IZPUSTITI. ČE JO IZPUSTIŠ, BO V GRADU POZVONILO, LJUDJE V GRADU SE BODO ZBUDILI IN TE UJELI.«

IVAN JE ŠEL V GRAD, NAŠEL GROFICO IN JO ŽELEL UGRABITI.

GROFICA PA GA JE ZAČELA MILO PROSITI: »SPUSTI ME VSAJ TOLIKO, DA SE POČEŠEM IN OBLEČEM.«

IVAN JO JE RES SPUSTIL, GROFICA PA JE POZVONILA, DA SO SE ZBUDILI LJUDJE PO GRADU, PRIŠLI IN GA UJELI.

LISICA GA JE DOLGO ČAKALA PRED GRADOM. KER GA NI IN NI BILO, JE LISICA ŠLA V GRAD IN GA REŠILA. TA JE HITRO ZGRABIL GROFICO IN JO PRIPELJAL DOMOV.

TUDI TO ZDRAVILO NI POMAGALO OČETU IN NEUMNI BRAT SE JE ŠE TRETJIČ ODPRAVIL PO BOLJŠE ZDRAVILO.

SPET GA JE LISICA PELJALA H GRADU, TOKRAT PRED HLEV.

LISICA MU JE REKLA: »TU NOTRI JE 12 KONJEV. TI PA VZEMI NAJLEPŠEGA, KI STOJI ZA VRATI NA DESNI STRANI. BODI HITER, ZAJEZDI GA IN ZBEŽI.«

IVAN JE ŠEL V HLEV, VZEL NAJLEPŠEGA KONJA, GA ZAJEZDIL IN V DIRU ZBEŽAL PROTI DOMU.

POT GA JE PELJALA SKOZI GOZD, KJER STA GA ŽE ČAKALA BRATA JANEZ IN CIRIL, KI STA MU BILA NEVOŠČLJIVA.

GOVORILA STA: »NEUMNI BRAT JE BIL PAMETNEJŠI OD NAJU. ŠEL JE PO ZDRAVILA IN JIH JE NAŠEL, MIDVA PA SVA VES DENAR ZAPRAVILA. UBIJVA GA SEDAJ, DA NAMA NE BO NA POTI.«

IVAN JE PRIJEZDIL MIMO, ONADVA PA STA GA UJELA, A UBITI GA NISTA HOTELA, SAJ JE BIL VENDARLE NJUN BRAT. VRGLA STA GA V JAMO, KONJA PA ODPELJALA DOMOV.

A VSE TO NI PRAV NIČ POMAGALO OČETU; PTIČ NI PEL, KONJ NI REZGETAL, GROFICA PA JE BILA ŽALOSTNA.

DO NESREČNEGA BRATA JE ZOPET PRIŠLA LISICA IN GA IZVLEKLA IZ JAME.

IVAN JE VSTAL, SE ZAHVALIL LISICI IN ODŠEL DOMOV.

KOMAJ PA JE PRESTOPIL HIŠNI PRAG, JE PTIČ ZAPEL, KONJ V HLEVU ZAREZGETAL, GROFICA SE JE ZASMEJALA IN OČE JE ZDRAV VSTAL IZ POSTELJE.

GROFICA SE JE SKUPAJ S KONJEM IN KROKARJEM SREČNO VRNILA NA GRAD. OČE IN NJEGOVI TRIJE SINOVI PA SO V SVOJI HIŠI SREČNO ŽIVELI DO KONCA SVOJIH DNI.

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.