METEHAN je bil deček, ki je oboževal žemljice. Nekega dne je kupil žemljice zase in za svoje prijatelje ter odšel v park.

Ni opazil psa, ki ga je spremljal. Ta pa je METEHANU kar na enkrat z gobčkom sunil vrečko z žemljicami in stekel stran. 

Deček je šel za psom, a ga ni dohitel. Tako zagnano je tekel, da sploh ni opazil, kje natančno se nahaja. Znašel se je v velikanskem vrtu z rožami.

Zajokal je, saj se je izgubil. Takrat pa je opazil prekrasno štiriperesno rožo. 

Mimo pride gospa, utrga rožo in jo ponudi Metehanu: »Ne skrbi, mali mož. Ta štiriperesna roža ti bo izpolnila štiri želje – vsak list ti izpolni eno željo. Utrgaj list, nekaj si zaželi in ko pade list na tla, se ti bo izpolnila želja.« Metehan začuden vzame rožo in utrga rdeč list. »Naj me veter odpelje od tod, vse tja do mavrice.«

Veter je peljal dečka k mavrici. Ta je imela moč popeljati Metehana kamorkoli bi si želel. Deček si je zamislil… Pariz, glavno mesto Francije. Ko je tja prispel in se sprehodil po mestnih ulicah, je povsem pozabil na svoj domači kraj, žemljice, psa tatina in gospo iz vrta.

Metehan je obiskal znano galerijo Louvre in si od blizu ogledal znamenito sliko Mona Lisa.

Po dolgem sprehodu se je povzpel na Eifflov stolp. Metehan je postal lačen. Kupil si je nekaj žemljic v bližnji pekarni.

Ko je jedel žemljice in si ogledoval mesto, je srečal svoja prijatelja Mbappeja in Messija, znana nogometaša. Spoznal ju je na plaži Hrvaškega mesta Reka. Skupaj so si ogledali nogometno tekmo med Francijo in Hrvaško.

Metehan se je začel dolgočasiti, v skrbi pa ga je spravila še misel na povratek domov. Presenečen je med tekmo opazil za seboj gospo iz vrta, ki je držala štiriperesno rožo želja. Približal se ji je in vprašal …

»Je to štiriperesna roža želja?« Gospa mu je smeje pritrdila. Roža je imela še tri liste. Metehan je utrgal modri list.

Zaželel si je potovanja pod morjem. Dvignilo ga je in odneslo v ocean, kjer je plaval z ribami.

Celo dihal je pod vodo. Spoprijateljil se je z delfini in drugimi morskimi živalmi.

Raziskoval je modri morski svet, ko je naenkrat splaval na otok. 

Začutil je nekaj v dlani, jo odprl in zagledal školjko klapavico. Ko jo je razprl, je v njej uvidel štiriperesno rožo s še dvema listoma. 

Pomislil je na novo željo. Utrgal je rumen list, zamižal in dejal: »Želim si na zvezdi potovati v vesolje.«

In že je jezdil na zvezdi po vesolju. Dvigal se je vse više in više, opazoval je ozvezdje in planete, dokler ni pristal na Marsu. Tam je zvezdi pomahal v slovo in se presedel v raketo po imenu Bababam.

Metehan je zelo užival v vožnji z raketo. Na poti pa je srečal zelenega in belega vesoljčka. Bila sta prijazna in hitro so se spoprijateljili. Vesoljčka sta dečka povabila k vesoljski igri.

Metehanu sta pokazala gromozanski trampolin, s katerega se je dalo skočiti na vse druge planete. Metehan se je zelo zabaval v velikih skokih. Nazadnje so skočili na luno.

Tam je Metehan postal lačen. Vesoljčka sta ga povabila k vesoljskemu kosilu. Jedli so vesoljsko ribo, pili vesoljsko vijolično vodo in si na koncu privoščili vesoljsko svetlečo liziko. Metehanu je bilo kosilo všeč. Je pa nato začel pogrešati prijatelje …