avtorice: Vesna Udovč, Neža Pollak, Patricija Žižek

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, razredni pouk, 1. letnik, predmet IKT

mentorice: Alenka Žerovnik, Milena Mileva Blažić, Irena Nančovska Šerbec

datum nastanka digitalne zgodbe: 27. 5. 2019

KMET POLDE

V neki vasi na gornjem delu slovenske zemlje, je živel preprost kmet Polde. Zelo rad je občudoval naravo okoli sebe in bil za njo hvaležen. Njegova kmetija je bila na samotnem hribu, zato je vse delal sam. Ljudje iz sosednjih vasi ga sploh niso poznali. Rad je

delal na polju. Imel je veliko različnih

vrst zelenjave

in žit.

Njegov dan se je začel že zelo zgodaj. Najprej je nahranil živali v hlevu in nato odšel na polje, kjer je okopaval zemljo in skrbel, da so imele njegove rastline dobre pogoje za rast.

V hlevu je imel 6 krav, dva konja, 10 ovc, 9 zajčkov, 24 kokoši, petelina in psico čuvajko Neli. Na polju pa so rasla različna žita: ajda, pšenica, oves in veliko zelenjave: korenje, grah, krompir, repa, zelje, fižol, paprika, peteršilj, solata, redkvica, jajčevci, buče in koruza.

Vse, kar je pridelal, je rad delil z drugimi. Kljub temu, da ni imel velikega zaslužka, le kolikor je dobil na tržnici, je vseeno vedno gledal, da mu je ostalo tudi kaj za tiste, ki niso imeli dovolj denarja za preživetje.

Nekega vročega poletnega dne, ko se je Polde vrnil iz dela na polju, pa je od utrujenosti zaspal. Čez nekaj časa, ga je prebudil pasji lajež in svetloba bliska. Od zunaj pa je zaslišal grmenje in treskanje.

Ko je prišel v kuhinjo, je skozi okno videl, da toča, debela kot oreh, uničuje ves njegov pridelek. Polje je lahko le opazoval s solzami v očeh. V tistem trenutku, pa je v skedenj udarila strela. Začelo se je kaditi in vnel se je požar. Polde je stekel iz hiše in začel z vodo iz vodnjaka gasiti požar.

Za seboj je zaslišal gručo ljudi in sireno gasilskega tovornjaka. Spoznal je, da so to ljudje iz doline, katerim je na tržnici velikokrat podaril zelenjavo ali jim pomagal pri drugih opravilih. Vsi so gasili požar in na koncu jim je uspelo rešiti skoraj polovico skednja.

V naslednjih dneh pa so se ljudje iz doline izkazali tudi v drugi pomoči. Sami od sebe so prišli in mu pomagali obnoviti skedenj. Veliko ljudi mu je tudi prineslo hrano, saj je bil njegov pridelek skoraj popolnoma uničen.

Polde je videl, da kljub oddaljenosti kmetije od doline ni oddaljen od ljudi in spoznal je, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči.